Slovenska ljudska balada, primerna za ta čas ki nas je dohitel.
Je bla ena deklica,
sirota Jerica,
roke vse potrgane,
noge vse prebodene.
Od kod vsa ta matrenga
od pisane matere.
Je mačeha udarjala,
jo glih po lobanjici.
Se krvca ji vsa strdi,
pa Jerica obleži.
Prišla je k nji ranjica,
ta prava nje mamica.
Ji kušnila laseke,
jo nesla k zvezdicam,
Oj lalala,
jo nesla k zvezdicam