Black Swan baletni film -  Igrata Mila Kunis in Natalie Portman, ki se borita za vlogo laboda v baletu. Zgodba baletnih plesalcev

Edward Clug in njegova koreografija za Mikhailovsky teater v rusiji. Plešejo: Denis Matvyenko, Leonid Sarafanov, Anastasia Matvyenko, Olesya Novikova Glasba: Milko Lazar

Predstavo Samorog, ki je nastala v koprodukciji Festivala Ljubljana ter SNG Opera in balet Ljubljana, izvajajo člani zbora, devet orkestrskih solistov ter baletniki ljubljanske opernobaletne hiše. Režiserka in koreografinja Risima Risimkin je dejala, da je delo zelo kompleksno, saj je pomembna usklajenost plesa, petja in glasbe. Tako je na neoklasično koreografijo vpela dinamično režijsko izvedbo, ki pritegne pozornost sodobnega občinstva. Samorog, gorgona, mantrikona ali Tri nedelje za poeta se vsebinsko podaja v teme o morali, etiki in malomeščanstvu. Delo je sodobna različica bajke, kjer gledalec vedno naleti na vprašanje, ali nam okolje v katerem živimo, res omogoča prave moralne vrednote. Zgodba o umetniku in liku muze, ki ga je makedonska režiserka Risimkinova vpletla v predstavo, je prispodoba življenja. Pevski zbor predstavlja sodnike, občinstvo pa poroto, ki sodijo umetniku, človeku z ekscentričnimi izpadi, ki pa mu na koncu vsi meščani sledijo. Mantrikona, samorog in gorgona niso živalski ampak človeški liki, ki poosebljajo skrite ekscentrične navade. Glavni vlogi umetnika in njegove muze bosta odplesala Bojana Nenadović Otrin in Lukas Zuschlag, v vlogi grofice bo plesala Sanja Nešković Peršin, v vlogi župana Alexandru Barbu, Lukas Jerkander bo odplesal lik Samoroga. Orkestru bo dirigiral Marko Munih, zborovodkinja pa je Željka Ulčnik Remic. Kostumografija je delo Blagoja Micevskega, oblikovalec luči je Andrej Hajdinjak.

Skupek baletnih insertov operne hiše SNG Maribor, Hrestač, radio Juliet, Grk Zorba, Labodje Jezero, Vojček itd..

Baletni dnevi 2010, Prešernov trg - Michael Jackson

dprtje 3. baletnih dni se je začelo ob 21.00, s tem pa se je začel tudi sklop kulturnih prireditev Junij 2010 v Ljubljani. Priprave na slovesno odprtje so se bodo pravzaprav začele že ob 18.00, ko so v Centru Španski borci odprli fotografsko razstavo, posvečeno lani umrli nemški plesalki in koreografinji Pini Bausch. Baletni dnevi bodo potekali do 18. junija.

Večer baletnih zvezd
Ko bo sonce zašlo, bodo na oder v središču mesta, kjer so se na osrednji nastop pripravljali ves teden, stopili baletni solisti SNG Opere in baleta Ljubljana in gostujoči solisti. Bridget Breiner in Joseph Gatti iz Združenih držav Amerike, Poljak Wieslaw Dudek in Španec Ivan Gil Ortega bodo s solisti ljubljanskega baleta - Petrom Đorčevskim, Bojano Nenadović Otrin, Josephom Bunnom in Rito Pollacchi. Baletniki bodo nastopili v odlomkih znanih baletov priznanih koreografov. Zaplesali bodo na glasbo Bacha in celo Michaela.

Charles-François Gounod (1818–1893) je znamenito ljubezensko dramo Williama Shakespearja uglasbil v časovnem obdobju treh mesecev; ob tem je v pismu navdušeno pisal svoji ženi, da ga je komponiranje pomladilo, saj se je popolnoma vživel in povezal z mladima zaljubljencema. Francoska lirična opera Romeo in Julija odseva romanticizem ter pričakovanja takratnega občinstva, ki je opero sprejelo kot odličen primer skozi glasbo prikazane čustvenosti in strastnosti Shakespearjeve drame. Ljubezenska zgodba o upanju, izgubi in maščevanju, hrepenenju ter nesebičnem predajanju je Gounodu ponudila veliko možnosti, da z ljubezenskimi dueti prikaže svojo nadarjenost za spevno melodiko. Zgodba, ki ima danes mitske razsežnosti, se splete okoli nesojene ljubezni mladih ljubimcev iz nasprotujočih si veronskih družin, Montegov in Capuletov. Romeo se pri Capuletovih skrivoma udeleži grandioznega plesa v maskah, kjer spozna mlado Julijo. Zaljubita se na prvi pogled in se odločita na skrivaj poročiti. Vendar pa je njuna sreča le kratkotrajna, saj Julijin bratranec Tybalt ubije Romeovega najboljšega prijatelja Mercutia. Splet nesrečnih okoliščin se nadaljuje vse do tragičnega konca.

Sanjav, skrivnosten in nepozabno očarljiv balet Giselle francoskega skladatelja Adolpha Adama (1803–1856) sodi med najbolj priljubljene klasike baletnega repertoarja. Delo je na piedestal nesmrtnosti povzdignila glasba, kostumi, eterični ples in zgodba o nesmrtni ljubezni, za katero sta libretista Jules-Henri Vernoy de Saint-Georges in Théophile Gautier našla inspiracijo v eni od pesmi Heinricha Heineja. Ganljiva ljubezenska tragedija, znana po dramatičnih vlogah ter skrivnostnem vzdušju, govori o nedolžnosti, izdajstvu, blaznosti in odrešujoči moči nesebične ljubezni. Giselle, preprosto kmečko dekle, se brezglavo zaljubi v plemiča Albrechta, ki jo zapelje, čeprav je obljubljen drugi. Ob Albrechtovi prevari Giselle strtega srca in pomračenega uma ne najde druge rešitve, kot da si vzame življenje. Pridruži se dušam mladih deklet, neuslišanih v svojih velikih ljubeznih. V maščevalnem duhu plešejo po gozdu in prežijo na mlade fante, ki so jih prizadeli. Bo ljubezen plemenite Giselle dovolj močna, da reši Albrechtovo življenje pred smrtonosnim plesom maščevalnih vil?

Alina Cojocaru in Anton Bogov