Moje nove vsebine
Zapora (Prišla sta od tam, kjer je mnogo vode) (Blog)
Nikoli ne bomo potovali po vesolju. Še več! Nihče, ki bi morda pripotoval z drugih svetov, ne bo pristal na Zemlji - pravzaprav nikoli več ne bo mogel pristati ...
Seveda ne gre za nikakršno črnogledost. Poudariti moram, da je vesoljsko potovanje vsekakor mogoče. Bitja, ki niso bila z Zemlje, so že obiskala naš planet.
To vem zanesljivo. Vesoljske ladje prav verjetno križarijo po prostoru, ki obdaja milijone svetov. Toda enako natančno in zanesljivo tudi vem, da nikoli ne bomo prišli z njimi v stik. In vse to zaradi naravnost smešne, trapaste pomote.
Pomoto je zagrešil Burt Cameron in vse, kar je v zvezi z njim, vam bo nemudoma postalo jasno. Možakarje šerif v Twin Gulchu, Idaho, jaz pa sem njegov namestnik. Nasploh je Burt Cameron precej nestrpen človek, še bolj nestrpen pa postane, ko mora plačati davek na dohodke. Poleg tega, da opravlja službo šerifa, je Cameron namreč tudi lastnik in poslovodja trgovine z mešanim blagom, ima nekaj delnic ovčje farme, mimogrede se ukvarja s kemičnimi poskusi, dobiva nekakšno pokojnino, ker je za vojaško službo nesposoben veteran (gre za poškodbo kolena!), poleg tega pa počenja še nekaj drugih stvari. Kajpak so zaradi vsega tega njegove davčne napovedi precej zapleteno sestavljene.
Vse skupaj niti ne bi bilo tako slabo, če bi si Burt Cameron najel davčnega svetovalca, ki bi mu pomagal pri izpolnjevanju obrazcev. Ampak ne - vztrajal je, da bo to delo opravil sam, kar ga je seveda popolnoma zagrenilo
in dokončno spravilo v slabo voljo. Tistega 14. aprila se mu sploh ni bilo mogoče približati ...
In prav 14. aprila seje moralo zgoditi, daje na Zemlji pristal leteči krožnik. Videl sem ga, kako je pristajal. Lenobno sem sedel v šerifovi pisarni in globoko pogreznjen v naslanjač skozi okno opazoval zvezde. Lahko bi bral kako revijo, a sem raje poslušal godrnjanje in robantenje Burta Camerona, ki je vztrajno in zagrizeno izpolnjeval tistih sto in ne vem koliko še stolpcev, ki jih vsebuje davčna napoved.
Najprej je bilo videti kot utrinek, toda brž nato se je svetlobna sled razpotegnila v dva ločena pasova, podobna raketnemu izpuhu. Pristal je zlagoma, mehko in brez slehernega hrupa. En sam samcat suh list, ki jeseni pada z drevesa na tla, povzroči več šuma. Iz letečega krožnika sta izstopila dva moža. Niti pisniti nisem mogel, kaj šele, da bi kar koli ukrenil. Samo povsem odrevenel sem sedel tam in še z očmi nisem trenil. Pa Cameron? Ta sploh ni odvrnil pogleda od svojih papirjev.
Potem je potrkalo na nezaklenjena vrata. Odprla so se in vstopila sta možakarja, ki sla prej prišla iz letečega krožnika. Če bi s svojimi očmi ne videl, kako sta zapustila letalni stroj, bi ju prav gotovo imel za običajna meščana. Nosila sta temno sivo obleko, belo srajco, črne čevlje in črn klobuk. Bila sta zagorele polti, visoka okoli 180 centimetrov, črnolasa in skodrana. Z rjavimi očmi sta hudo resno strmela predse in nenavadno sta si bila podobna. Moj bog, kako sem bil prestrašen!
Ko so se vrata odprla, je Cameron počasi dvignil glavo od papirjev pred seboj in nagubal čelo. Če bi ob kaki drugi priložnosti kje v Tvvin Gulchu zagledal dva takole oblečena človeka, bi si najbrž odpel ovratni gumb na srajci ter se porogljivo zarežal. Toda zdaj je bil tako zaposlen z izpolnjevanjem obrazcevza svojo davčno napoved, da mu niti droben nasmešek ni šinil čez obraz.
»Kaj lahko storim za vaju?« je sitno vprašal. Obenem je z roko pomignil proti papirjem na mizi in s tem očitno pokazal, da nima veliko časa.
Eden od prišlekov je stopil naprej in dejal: »Dolgo smo opazovali vaše ljudi.« Govoril je počasi, besedo za besedo.
»Moje ljudi?« je zagodrnjal Cameron. »Saj imam samo ženo. Kaj pa počne?«
Možakar v pražnji obleki je nadaljeval: »Tale kraj smo izbrali za naš prvi medsebojni stik zato, ker leži v osamljeni pokrajini in deluje zelo pomirljivo. Vemo tudi, da ste njegov vodja.«
»Šerif sem, če ste hoteli to na kratko povedati. In kaj želita?«
»Skrbno smo povzeli vašo zunanjost in vaš način oblačenja ...«
»Kaj? Jaz da se takole oblačim?« Očitno je to zdaj prvič opazil.
»Tako je pri vas oblečen vladajoči družbeni razred. Pa tudi vašega jezika smo se naučili.«
Cameronu se je nekaj posvetilo. »Tujca sta!« je butnil. Tujcev ni imel kaj prida v časteh in le poredkoma je imel opravka z njimi. Vendar seje na splošno potrudil, da bi se vljudno in spodobno vedel do njih.
»Tujca?« se je oglasil možakar iz letečega krožnika. »Pravzaprav sva res. Prihajava iz mokre dežele, od tam, kjer je mnogo vode. Vaši ljudje pravijo tistemu svetu Venera oz. Venus.
Prav v tistem trenutku sem zbral toliko moči, da bi lahko trenil z očmi, vendar me je ta novica znova omrtvičila. Na lastne oči sem videl leteči krožnik. Videl sem ga pristajati, torej moram verjeti besedam, ki sem jih pravkar slišal! Možakarja - ali kar koli že sta - prihajata z Venere!
Toda Camerona je bilo težko spraviti s tira. »No, prav,« je dejal. »In tole so Združene države Amerike. Ne glede na raso, vero, barvo kože in narodnost imajo pri nas vsi enake pravice. Na uslugo sem vama, fanta. Povejta, kaj lahko storim za vaju.«
»Želela bi, da kar najhitreje poskrbite za najino srečanje z vodilnimi ljudmi tako imenovanih ZDA, kot jim pravite. Semkaj naj pridejo, da se pogovorimo o tem, kako se bodo vaši ljudje pridružili naši veliki organizaciji.«
Cameronov obraz je začela oblivati rdečica: »Da bi se pridružili vaši organizaciji, pravita? Saj smo vendar že včlanjeni v Organizacijo združenih narodov in vrag si ga vedi, kam še vse. In predsednika naj pokličem semkaj, ha? Nemudoma? V Twin Gulch? Naj mu torej pošljem nujno sporočilo!?«
Zastrmel se je vame, kot bi pričakoval, da se bom nasmehnil njegovim zbadljivim pripombam. Toda ničesar nisem mogel storiti. Bil sem dobesedno omamljen, kot nekdo, ki so mu spodmaknili stol, da je z vso silo telebnil po tleh.
»Naglica je zaželena,« je počasi odvrnil mož z Venere.
»Morda želite, da pokličem tudi člane Kongresa? Pa Vrhovnega sodišča?«
»Vsekakor, če si le lahko kaj pomagamo z njimi, šerif.« Zdaj je kazalo, da se bo Cameron razpočil. Z roko je treščil po mizi in zarohnel: »Prav! Nimam toliko časa, da bi ga zapravljal s pametnjakoviči, ki se ponoči potikajo naokrog, še zlasti pa ne s tujci. Če mi takoj ne izgineta izpred oči, vaju zaprem zaradi kaljenja miru in motenja uradne osebe. Zagotavljam vama, da zlepa ne bosta prišla iz kehe.«
»Naj torej odideva?« je vprašal mož in vrtel svoj klobuk v rokah.
»Da! In to takoj. Poberita se k vragu! Vrnita se tja, od koder sta prišla, in nikar mi še kdaj ne pridita pred oči. Nočem vaju videti, sploh nikogar nočem videti ...«
Možakarja sta se spogledala. Komaj opazen trzljaj jima je šinil čez obraz. Tisti, ki je že dotlej govoril, je spet povzel besedo: »Vse kaže, da hočete zares ostati sami. Čutim, da je tako. Veste, nimamo navade, da bi komur koli vsiljevali našo organizacijo. Zato bova odšla. Toda nihče izmed nas se nikoli več ne bo vrnil semkaj. Vaš svet bomo obdali z zaporo. In tudi vaši ljudje ga nikoli ne bodo mogli zapustiti.«
Cameron je zlagoma in s poudarkom spregovoril: »Gospoda, prazno besedičenje me utruja. Štel bom do tri ...«
Možakarja sta se obrnila in odšla. V istem trenutku sem se zavedel, da se bo zgodilo prav tisto, kar sta napovedala. Zelo pozorno sem namreč prisluhnil besedam nenavadnega obiskovalca, česar pa Cameron seveda ni storil. Bilje pač zaposlen s svojo davčno napovedjo, zato je razmišljal samo o njej. Tako sem samo jaz pravilno dojel globoki pomen besed in namenov nenavadnih obiskovalcev - vsaj zdelo se mi je tako. Če bo Zemlja odsihmal obdana z nekakšno ogrado, bomo ljudje ostali zaprti na njej. Nihče ne bo mogel zapustiti tega našega planeta in nihče iz vesolja nas ne bo mogel obiskati. Natančno sem v (več ...)
Objavljeno: 1.6.2010 ob 18:27 | Ogledov: 62 | Komentarjev:
prve gobe letos! (Album)
Objavljeno: 29.5.2010 ob 18:49 | Ogledov: 174 | Komentarjev:
dobrodelnost (Album)
Objavljeno: 24.4.2010 ob 6:22 | Ogledov: 30 | Komentarjev:
Divjaki! (Blog)
Danes sem se peljav v naše glavno mesto po neke grafične pripomočke ampak to ni point tega bloga. Tema tega bloga bo VOŽNJA! Naj povem da sem iz kraja, ki je približno 30 km oddaljen od Ljubljane v smeri zasavja. Vožnja tja je potekala dokaj mirno in brez večjih problemov, v Ljubljani sem hitro opravil in se vrnil domov. Na poti proti domu se je pa odvijala prava ruska ruleta nekaterih voznikov! Groza me je bilo kako nekateri vozijo in kako se jim mudi, profiterajo pa s tem dokaj malo ali nič! Kakih 10 km ali pa še manj pred domom se je začel pa napad besa in želel sem si, da bi lahko vklopil sireno in napisal nekaj mastnih položnic! Stanje je bilo tako: rahla vzpetina z ovinkom in vse skupaj nepregledno, polna črta na sredini, spredaj nek srebrn opel novejše izdelave, za njim nek bmw nove serije (ni mi všeč, ker ni več lepe zaobljene oblike ampak ga kazijo ostri robovi in linije) v njem pa blondinka, ki na polno telefonira, za njima pa se pelje seat leon, vsi trije lepo po nepreglednem ovinku na napačnem pasu, kot bi bli na avtocesti. Potem pa se cesta poravna in na ravninici je najprej most, potem pa naselje, kjer so skoraj ena za drugo 3 table in na njih piše, da je omejitev 60! Ampak ne, oni trije še vedno lepo v gosjem redu prehitevajo kolono, ker se jim mudi na kosilo al kaj. A ostalim se pa ne mudi domov? In ko se končno na koncu ravnine pojavi nasproti vozeč avto se opel in bmw vrineta v kolono ampak seat hoče bit glavni in prehitet bmwja in se vrinit vmes. Šlo je za las! No v takih primerih bi pa jaz uzakonil obvezno nošenje pištole v avtu in kazensko odgovornost za vse, ki na takega bebca nebi streljali!!! Potem se pa ljudje čudijo zakaj je toliko nesreč! Takim je treba na licu mesta vzet vozniško in je nikoli vrnit. Se vam zdi vredu, da se folk tako vozi po cestah? Men tud približno ne ampak ne morem pomagat. Ja, kultura nekaterih voznikov je res v k....! (več ...)
Objavljeno: 26.3.2010 ob 21:08 | Ogledov: 108 | Komentarjev:
Kaj počnem / razmišljam ...
Če bi biu moj internet oseba bi ga 100% tožiu zaradi počasne postrežbe in zamujanja na delo!!!!!! (več ...)
Objavljeno: 10.3.2010 ob 20:28 | Ogledov: / | Komentarjev:
in flames - bullet ride (Video)
sm izdelal en video, ker se mi je zdelo, da slika in zvok nekako pašeta skupaj. Zvok je komad od in flames, video pa iz filma wanted. (več ...)
Objavljeno: 26.2.2010 ob 20:51 | Ogledov: 46 | Komentarjev:
Dejmo se mal igrat! (Blog)
No pa da vidimo kako bo šlo. Pravila igre so taka. Js bom napisal prvo besedo nato pa naslednji napiše novo besedo, ki se začne na zadnji 2 črki moje besede in naslednji s5 uporabi zadnji 2 črki besede, ki jo je napisal moj naslednjik.
Me zelo zanima kako daleč omo prišli.
Prosim sodelujte!
Lp (več ...)
Objavljeno: 10.2.2010 ob 17:59 | Ogledov: 358 | Komentarjev:
Prikazanih je samo 12 mojih zadnjih objav!
Če hočeš videti še več mojih objav, potem izberi filtre
Video | Foto | Blogi | Dogodki | Povezave ali pa uporabi iskalnik!
|
|
|
|
aleš
Zadnjič tu: pred 2 dnevi
Moški - 29 let
Kekecville
|
|
|
"Če bi biu moj internet oseba bi ga 100% tožiu zaradi počasne postrežbe in zamujanja na delo!!!!!!"
|
|
|
POZOR!! Nisi prijavljen v GenSpot, zato NE MOREŠ:
- Priporočiti prijatelja / spletnega mesta
- Dodati prijatelja
- Poslati zasebno sporočilo
- Spremljati njegove objave
Prijavi se TU!
|
Moje misli
Ojla!
Aktivirano: 9.11.2008 ob 20:37
Moja statistika
Moje dosežene točke: 6332 oz. 72.mesto!
Obiskov: 11139
Vseh objav: 374
Ogledov vsebin: 29459
Moje vsebine spremljajo (26)
Moje priljubljene vsebine
Moji zadnji komentarji
|